Bolezen je prvi natančno opisal baron Dupuytren leta 1832, ko se izpostavil dva osnovna razloga za nastanek bolezni. V prvi vrsti je to genetski dejavnik,(dednost bolezni), ki naj bi bil glavni vzrok za nastanek Dupuytrenove kontrakture. Obstajajo seveda tudi številni drugi razlogi, ki naj bi doprinesli k razvoju bolezni predvsem večje ali manjše poškodbe. Ne glede na vzrok nastanka bolezni pri operativnem posegu vedno najdemo zadebeljeno palmarno fascijo roke to je vezivni sloj med kožo in tetivami roke. Bolezen običajno nastane v zrelih letih. V začetku opazimo podkožne vozliče v dlani, običajno na mezinčevi strani, ki so sicer lahko občutljivi na pritisk, vendar funkcionalno nemoteči. Bolezen lahko skozi vrsto let postopoma napreduje ali pa se razvije v relativno kratkem času. Običajno sta prizadeta četri in peti prst, lahko pa prizadene tudi palčevo stran roke. Bolezen se kaže v postopnem krčenju prstov, ki jih vleče v dlan. Pacient prst sicer lahko skrči, ne more pa ga aktivno iztegniti. Iztegnitev prstov s pomočjo druge roke prav tako ni mogoča. Roka postane funkcionalno prizadeta in pacient ne more več opravljati vsakodnevnega dela.