Sindrom karpalnega kanala

NAVODILA ZA PACIENTE - Sindrom karpalnega kanala

Kratek opis bolezni/težave

Sindrom karpalnega kanala (SCC) nastane ob utesnitvi medianega živca v predelu zapestja, imenovanem karpalni kanal, oziroma zapestni prehod. Mediani živec oživčuje del prstov in nekatere mišice dlani, utesnitev živca pa povzroča bolečine, mravljinčenje, izgubo občutka v predelu prstov ter slabšo moč palca. Glede na stopnjo utesnitve in izraženost težav se odločimo za kirurško sprostitev karpalnega kanala za lajšanje simptomov in preprečitev izgube funkcije roke.

Opis posega

Na oddelek boste prišli na dan posega, takoj po posegu greste lahko domov. Za poseg ne rabite biti tešči. Sprostitev karpalnega kanala je poseg, ki poteka v lokalni anesteziji. Pri tem napravimo krajši rez v začetnem delu dlani, prekinemo karpalni ligament in sprostimo mediani živec od okolnih struktur, ki ga utesnjujejo. Med samim posegom lahko čutite mravljinčenje in občutek elektrike v predelu prstov zaradi dotikanja živca. Kirurška rana je nato zašita s šivi, roka je kompresijsko povita.

Kaj je potrebno vedeti pred posegom

Pri manj izrazitih težavah lahko zadošča nošenje opornic za zapestje in izvajanje vaj za iztezanje prstov. Zdravljenje nekaterih sistemskih bolezni lahko izboljša stanje sindroma karpalnega kanala, degenerativne spremembe vratne hrbtenice ali sistemske bolezni pa so lahko vzrok, da operacija ne razreši vseh težav.

Delovanje živca je ob dolgotrajni utesnitvi tudi po uspešni sprostitvi karpalnega kanala lahko okrnjeno, otopelost roke in slabša mišična moč tako lahko vztrajata. Sindrom karpalnega kanala se po operaciji v redkih primerih lahko ponovi in je nato potreben ponoven operativni poseg. Pooperativna brazgotina ali vnetje tetiv v zapestju lahko povzročijo ponovitev simptomov.

Kaj je potrebno vedeti takoj po posegu/v času rehabilitacije

Za doseganje dobrega rezultata je treba slediti navodilom kirurga. Pomembno je, da operirani predel v času celjenja ni izpostavljen otekanju ali prekomernem gibanju. Ustrezno je potrebno omejiti telesno aktivnost in poklicno dejavnost mesec dni po posegu. Z operirano roko je potrebno počivati v ruti do odstranitve šivov. Svetujemo, da je roka v dvignjenem položaju (v višini srca) tudi med počivanjem (roka na blazini), saj s tem zmanjšamo pojav otekline ter zmanjšamo bolečine. Večkrat dnevno je potrebno izvajati vaje za prste, ki jih pokažemo po posegu. Po posegu svetujemo redne preveze pri izbranem zdravniku na 2-3 dni ter odstranitev šivov 10- 14 dni po posegu. V tem času rane ne smete močiti. Po odstranitvi šivov je pomembna vsakodnevna masaža brazgotine z nevtralno mastno kremo, kar prispeva k boljšemu celjenju, manj boleči brazgotini in manjši verjetnosti ponovitve težav.

V določenih primerih lahko pride do nastanka čvrste in občutljive brazgotine, zato po odstranitvi šivov v teh primerih svetujemo fizioterapijo v pristojni ustanovi.

Za končni rezultat posega je potrebno čakati več mesecev, saj se funkcija živca, ki je bil utesnjen ali okvarjen popravlja zelo počasi. Najprej se zmanjšajo mravljinčenje in bolečine, občutek v prstih in moč pa se lahko postopno popravljata tudi do leto dni po posegu.

Možni zapleti

Krvavitev: Zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi (Aspirin, Marevan, nizkomolekularni heparin, Pradaxa, Eliquis... ) lahko povečajo možnost za krvavitev. Shemo jemanja antikoagulantne ali antitrombotične terapije naj prilagodi vaš izbrani zdravnik. Povišan krvni tlak lahko povzroči krvavitev med ali po operaciji.

Okužba in vnetje rane: Okužba je redek zaplet po operaciji. Znaki okužbe so vročina, vztrajajoča bolečina, rdečina in otekanje operiranega predela. V primeru okužbe je lahko potrebno zdravljenje z antibiotiki ali ponovna operacija.

Dehiscenca: Kožo zašijemo s šivi, ki jih je potrebno odstraniti. Šivi lahko dražijo okolno tkivo ali popustijo, kar privede do razprtja rane.

Bolečina: Pričakovano je, da boste po operaciji imeli manjše bolečine. Lokalna anestezija popusti po približno 90 minutah. V primeru vztrajanja bolečin lahko vzamete zdravilo proti bolečinam, ki ga navadno jemljete. Po posegu ne jemljite Aspirina, saj vpliva na strjevanje krvi. V redkih primerih se pojavi kronična bolečina, ki je lahko posledica živca, ujetega v brazgotino; še redkeje pa nastane kronični regionalni bolečinski sindrom.

Pri kirurškem posegu obstaja potencialna možnost poškodb okolnih struktur (živci, žile, tetive).

Brazgotina: Vsaka kirurški poseg pusti brazgotine, ki so pri nekaterih bolj izražene in vidne kot pri drugih. Čeprav je po posegu pričakovano dobro celjenje ran, se lahko močnejše brazgotinjenje pojavi v področju kože in globlje ležečih struktur. Brazgotina je lahko občutljiva na dotik še več mesecev po posegu.

Alergijska reakcija: V redkih primerih se lahko pojavi alergijska reakcija na lokalni anestetik ali kirurške materiale (šivi, obliži).

Kontrolni pregled

Redni kontrolni pregled je 3 mesece po posegu. V primeru, da je zaradi sindroma karpalnega kanala potreben poseg na obeh rokah, mora miniti med posegoma vsaj 6 mesecev.

V primeru težav pokličite vašega kirurga Kirurškega sanatorija Rožna Dolina na telefonsko številko, ki je navedena v odpustnem pismu ali osebnega zdravnika.

 

Naši zdravniki specialisti

ambulanta za plastično kirurgijo in kirurgijo roke